Domov

Vpišite besedo, ki bi jo radi našli na strani ali pa kliknite Najdi na tej strani. Na voljo vam je tudi Zemljevid strani.

Dobite si svoj iskalnik na http://www.freefind.com

ostali iskalniki

Google
Najdi.si
Matkurja
Yahoo!
Raziskovalec
MSN search
Scirius

Si obiskovalec številka
261443
od 14.7.2004

Kazalo

Prolog

  Stran 1: Prehod
  Stran 2: Gozd
  Stran 3: Okostje
  Stran 4: Reka
  Stran 5: Prva vizija
  Stran 6: Slap
  Stran 7: Jama
  Stran 8: Pošast iz jezera
  Stran 9: Ujet?
  Stran 10: Modrec pripoveduje - 1.del
  Stran 11: Modrec pripoveduje - 2.del
  Stran 12: Modrec pripoveduje - 3.del
  Stran 13: Druga vizija
  Stran 14: Berika

Pobijalec zmajev

  Stran 15: Prvi korak v Čarovnijo
  Stran 16: Učenje Čarovnije - 1.del
  Stran 17: Učenje Čarovnije - 2.del
  Stran 18: Longi
  Stran 19: Pri Kovaču
  Stran 20: Urjenje mečevanja
  Stran 21: Na poti
  Stran 22: Lov na Wolka - 1.del
  Stran 23: Lov na Wolka - 2.del
  Stran 24: Postanek v vasi
  Stran 25: V rudniku
  Stran 26: Starčeva pripoved
  Stran 27: Pohod nad Dr'Agona
  Stran 28: Dr'Agonov konec

Artefakt

  Stran 29: Lokostrelka
  Stran 30: Tretja vizija
  Stran 31: Brezno mnogih solza
  Stran 32: Ostri
  Stran 33: Na Zlatorogovi sledi
  Stran 34: Zlatorog
  Stran 35: Pobeg
  Stran 36: Marr
  Stran 37: Berikina pripoved
  Stran 38: V svetišču Nemrtvih
  Stran 39: Na žrtvenem oltarju
  Stran 40: Meč
  Stran 41: Artefakt - 1.del
  Stran 42: Artefakt - 2.del

Skrivnostna ladja

  Stran 43: Na jug
  Stran 44: Ab'enasir
  Stran 45: Ab'enasirjeva pripoved
  Stran 46: Čez puščavo - 1.del

Druga vizija

  Glas plus 0 Glas minus 0 Domov > Druga vizija

Stran 13 od 46 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>


Tema. Naenkrat mi po telesu šine sunek energije. Odprem oči in sunkovito vdihnem. Vidim pokrajino, ki jo na sredi seka mogočna reka. Kmalu se zavem, da lebdim v zraku. Glavo mi skrivnostna sila obrne proti jugu. Tam se mogočne gore kopajo v krvavo rdečih oblakih. Gore obdaja mogočen gozd. Ob pogledu nanj me stisne pri srcu, saj prepoznam, da je to Pohhor, središče zla. Naenkrat opazim, da se v neprekinjenem gozdu ustvarja nekakšna črta. Drevesa padajo kot bi podiral domine. Z grozo opazim, da me prične vleči proti črti. Kljub temu, da se poskušam upirati, vedno hitreje padam. Boleče priletim na tla. Poskusim se premakniti, vendar sem paraliziran. Lomastenje prihaja vedno bliže in srce mi razbija, kot bi se hotelo utrgati iz prsnega koša. Obupano iščem moči, da bi se premaknil, ko se zasliši strašen krik, ob katerem človeku zaledeni kri v žilah. "Očitno je to konec," me prešine. Preden drevo pade name in me zmečka trdno stisnem zobe in zaprem oči.

V nos mi udari grozen vonj. Vonj po gnitju in razpadanju. Prisili me, da neham mižati in se ozrem naokoli. Povsod okoli mene ležijo grozljiva bela okostja, na katerih so ponekod še gnile krpice mesa. Roji muh obletavajo ostanke. Okolica je skalnata, mrtva, brez vsakega rastlinskega življenja. Opazim le eno zoglenelo drevesno deblo. Kot bi izbruhnil vulkan in s svojo uničujočo močjo zbrisal vse življenje v okolici. Na enem okostju se sprehaja črn vran, ki se mi zdi znan. Stopim, do njega, a ga očitno preplašim in odleti. Pustim ga na miru in si podrobneje ogledam situacijo. Sem v ogromni vdolbini v tleh, ki jo obkrožajo visoke skale. Levo slišim nekakšno bobnenje. Kot bi veter pihal skozi skalnati rov. Ko podrobneje pogledam, se iz sence izrišejo obrisi ogromne luknje v zemlji. V nos mi udari še strašnejši smrad, ki ga očitno prinaša iz jame. Ker se nočem zastrupiti s strupenimi plini, se hitro odmaknem nazaj. Pri tem se spotaknem čez okostje, ki se z glasnim ropotom sesuje. Bobnenje za trenutek poneha. Z grozo se ozrem proti jami in zagledam ogromno žarečo kroglo, ki zgleda kot oko. Zasliši se krik, ki zveni kot rjovenje leva pomešano s trobljenjem slona. Obrnem se in poskušam zbežati, ko me grozna teža pritisne k tlom. Zareže me v hrbtu in čutim kri, ki mi polzi po koži. Teža me stiska in čutim, da mi bo zdrobilo rebra. Poskušam oddati krik obupa, ko me zajame tema.

Nežen šepet me prebudi. Vidim silhueto obraza s kodrastimi lasmi. Vem, da je to Lilija, kljub temu, da ne vidim potez. Šepeta mi pomirjujoče besede v meni neznanem jeziku, ki jih na nek način razumem. Postanem popolnoma sproščen in se enostavno prepustim trenutku. Čez obraz mi pihlja lahen vetrič, ki se zliva s šepetom. Sončni žarki mi pričnejo božati obraz in vsak dih mi prinaša nesluteno srečo. Silhueta postaja vedno bolj jasna, kot bi jo pričela osvetljevati svetloba. Moja predvidevanja se potrdijo, res je Lilija. Usta se mi razlezejo v nasmeh sreče in dvignem roko, da bi se dotaknil obraza. Takrat se podoba razblini, šepet izgine in čutim, da me nekdo trese in kliče: "Zbudi se."

Nejevoljno se prebudim. Čarobni trenutek je izginil. "Dobro jutro!" reče ženski glas. Ko se ozrem na levo, vidim lepo mlado žensko v rjavi meniški kuti, ki je prepasana z vrvjo. Roke drži v rokavih in se mi smehlja. "No zaspanec, vstani. Čaka naju ogromno dela. Verjetno ti je Modrec povedal, kdo sem. Sem Berika, njegova pomočnica, in ga bom nadomeščala v času njegove odsotnosti. Na polici imaš že pripravljeno posodo za umivanje in zajtrk. Hitro se uredi, dan bo zanimiv, verjemi mi."

Godrnjaje se umijem in pojem zajtrk. Dva kosa kruha s nekim zanimivim zeliščnim namazom. "Niti ni slabo," si mislim in se hitro preoblečem. Ko stopim iz sobe vidim, da stražarja spet stojita ob vratih. Očitno sem zastražen noč in dan. Berika me že smehljaje čaka. Čutim, da se bova prav dobro razumela. "Mogoče pa bo tale 'slaba šala' postala prav zanimiva."


Stran 13 od 46 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>


Copyright 2002-2009 Andrej Mernik, vsa vprašanja na e-mail. Pa še Posebna zahvala. Stran je bojda narejena v skladu s XHTML standardi. Za spremljanje novosti lahko uporabite tudi RSS.