Pošast iz jezera

Domov > Pošast iz jezera

Stran 8 od 46 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>

Od strahu otrpel stojim na mestu z odprtimi usti. Ko se mi lovka že skoraj dotika obraza, se mi v roki zasveti meč. Srce mi požene kri po žilah, da se mi zdi, da mi bo razneslo glavo. Globoko vdihnem in z nenavadno močjo usekam po njej. Sluzasta snov mi oškropi obraz in na tleh opazim zvijajoč se ostanek. Trenutek nepazljivosti je dovolj, da me druga lovka zgrabi za nogo, mi zdrobi že tako prepereli ščitnik in se zažre v nogo. Mahnem tudi po tej in odskočim. Ostale lovke se sedaj umaknejo, pošast si je očitno premislila in me ne bo več napadala. Lovka na moji nogi me reže in mi povzroča bolečine, zato jo hitro poskušam odtrgati. Trudim se na vso moč, da bi jo odstranil, a ne gre. V roki še vedno držim meč. Z vso silo ga zarinem v ostanek lovke in kot po čudežu le-ta odpade. Nekaj časa se še po kačje zvija po tleh in nato otrpne. Kri mi kot iz škafa lije iz noge in hitro si pritisnem kos že hudo zmanjšane srajce na nogo. Prav peklensko me boli in grizem si ustnico, da mi priteče kri. Začuda ne omedlim od bolečine in čutim, da se je nekaj spremenilo. Naredim si kompresijsko obvezo in nekaj časa mirujem ter opazujem gladino. Očistim si blato iz ušes in pozorno poslušam.

Zgleda, da je pošast dobila svojo lekcijo, zato vstanem in se previdno pomikam ob robu jezera, da ne bi sprožil kakšnega kamenčka. Na srečo je ob robu dovolj prostora, da se lahko premikam brez, da bi se dotikal vode. Kljub bolečini poskušam stopati čim previdneje. Čez nekaj časa mukotrpno prispem na drugo stran. Skoraj si že oddahnem, da sem prestal najhujše, ko zaslišim podganje cviljenje. Očitno sem jih preplašil in sedaj bežijo pred mano, nenavadnim bitjem. Ironično, strah bi jih moralo biti pošasti in ne mene. Obrnem se, da bi poiskal nadaljevanje poti, ko naenkrat zaslišim kotaljenje kamenčkov. Neumne podgane so sprožile kamenčke v jezero. Ob vsakem pljusku, ki ga povzroči kamenček, se zdrznem in strahoma pričakujem ponovni prihod pošasti. Strahovi se uresničijo, saj površina vzvalovi in v moji bližini se pojavi šop lovk, ki tipajo po robu jezera, da bi ujele nepreviden plen. Sunkoma se obrnem in pričnem panično iskati izhod. Opazim, da se v ne preveč veliki višini nahaja majhen rov, ravno dovolj velik, da bi lahko sklonjen hodil po njem.

S stisnjenimi zobmi se poženem v zrak, da bi se oprijel prvega oprijema. Uspe mi in poskušam se potegniti navzgor. Z zdravo nogo iščem oporo in pri tem odkrušim del skale, ki se odkotali v globino. Pridržim sapo in se ozrem v upanju, da me pošast ni opazila. Z grozo vidim, da se ena izmed lovk, ki ima na koncu nekakšno koščeno konico požene proti meni, da bi me nabodla. Z vso silo se z levo roko odženem od roba in viseč na desni roki s hrbtom zadanem ob steno. V rami me strašno zaboli in v oči mi stopijo solze. Lovka se kot topovska krogla zapiči v skalno steno in jo odkruši. To ponovi še dvakrat na srečo stran od mene in nato se v brbotanju vode pošast spet umakne v globine. Čutim, da ne bom zdržal več dolgo, zato se spet odrinem nazaj. Luknje, ki jih je napravilo strašno bitje, so mi v pomoč pri plezanju in s zadnjimi močmi se končno zavihtim čez rob. Nekaj trenutkov ležim na tleh, da bi si povrnil moči. Čutim rahlo pihljanje. "Mogoče je na drugem koncu jame izhod!" se razveselim in se mukoma poberem. Preverim, kaj vse sem izgubil, in opazim, da imam skoraj vse predmete. Omot z baklami in kamenčki sem izgubil med plezanjem. Sklenem, da se ne bom vračal, in se napotim proti toku zraka.

Ranjeno nogo s težavo vlečem za sabo, vendar napredujem. Kmalu opazim svetlobo in zaslišim bučanje slapa. Ko stopim iz rova, me zaslepi že zahajajoče sonce. Ozrem se naokoli in opazim, da sem očitno dospel na drugo stran reke. Trepetam od strahu, bolečine, izčrpanosti in mraza. Sklenem, da se bom odvlekel rahlo stran od reke, in upam, da zveri ne bodo zavohale vonja po krvi. Nekaj časa se pomikam, ko zaslišim strašen krik, ob katerem mi zaledeni kri v žilah. Očitno bom kmalu postal plen, če se ne hitro poberem. Strah mi da moči, da kljub bolečini skoraj tečem. Nenadoma me nekaj sunkovito zagrabi, me ovije in potegne kvišku. Preden omedlim opazim, da sem ujet v nekakšno mrežo. "Kdo jo je nastavil in kaj me čaka sedaj?"

Stran 8 od 46 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>

	Google
	Najdi.si
	Matkurja
	Yahoo!
	Raziskovalec
	MSN search
	Scirius